“OBNOVITE MOLITEV NA POZABLJENEM IN ZAPUŠČENEM KRAJU!”

Na začetku leta 1990, v času burnih političnih pretresov v vzhodni Evropi in takratni Jugoslaviji, pa tudi v času velikih pričakovanj v naši domovini, se je od ust do ust začel širiti Marijin klic s Kureščka: “Obnovite molitev na pozabljenem in zapuščenem kraju!” Mož, ki je posredoval ta Marijin klic, je bil spreobrnjeni komunist, mož in oče, takrat tudi  že diakon France Špelič.

10. februarja 1990 je z nekaj duhovniki in prijatelji prvič prišel na Kurešček in ob ruševinah cerkve doživel zamaknjenje, med katerim je prejel Marijino sporočilo: “Kraljica miru sem! Na tem kraju obnovite molitev. Tukaj se srečujte z mojim in Sinovim Srcem …To bo milostni kraj, kraj ozdravljanja dušnih bolezni in ran. Kdor se bo na tem kraju zatekel v moje in Sinovo Srce, bo ozdravljen in deležen miru, ki ga lahko dajo samo nebesa …”

10. februar, dan prvega Marijinega posega, je na Kureščku praznični dan. Novica se je hitro širila, še zlasti med člani Prenove v Duhu. Jezuit p. Marjan Šef je o tem obvestil tudi nadškofa , ki je Špeliča dobro poznal in mu zaupal. Dovolil je, da se ob ruševinah cerkve zbirajo in tam lahko darujejo tudi sv. mašo. O tem naj obvestijo tudi domačega župnika.

Vedno več vernih ljudi iz vseh delov Slovenije in tudi zamejstva se je, zlasti ob sobotah, v burnih naslednjih mesecih  zbiralo k molitvi in sv. maši ob ruševinah. Še isto leto se je začelo tudi prizadevanje, da bi ponovno pozidali cerkev. Za obnovo cerkve se je zavzel tudi ižanski župnik. Kurešček je podružnica ižanske župnije. Delo se je kmalu začelo in v nedeljo 30. avgusta leta 1992 se je Kraljica miru,  v podobi milostnega kipa,  po več kot 40 letih, že lahko vrnila v svoje na novo pozidano svetišče. Sovraštvo jo je pregnalo s Kureščka, vera in ljubezen tisočev, pa jo je priklicala nazaj. Marijo je pričakalo več kot 5000 častilcev in jo, skupaj z nadškofom Šuštarjem, v slovesni procesiji pospremilo v na novo blagoslovljeno svetišče. To se je zgodilo v prelomnem letu slovenske zgodovine.

Kraljica miru na Kureščku je postala naše veliko znamenje, ki nam kaže pot v prihodnost. Na to nas je, na dan vrnitve Marije na Kurešček, opozoril s preroškimi, tudi danes aktualnimi besedami  nadškof Šuštar. Pridigo ob blagoslovitvi cerkve je sklenil z besedami:

“POSVETILI SMO SE BOŽJI MATERI MARIJI, DOSEGLI MEDNARODNO PRIZNANJE, PRIZADEVAMO SI, DA BI USTVARILI LEPŠO POT V PRIHODNOST. TA PRENOVBLJENA CERKEV BO SPOMENIK NA TE ZGODOVINSKE ČASE IN BO GOVORILA, DA SE TUDI IZ RUŠEVIN DVIGNE TO, ZA KAR SO NEKATERI MISLILI, DA JE DOKONČNO PORUŠENO. TA PRENOVLJENA CERKEV NAM DAJE NOVO UPANJE, DA BOMO VSTALI TUDI IZ RUŠEVIN SLOVENSKEGA NARODA: DUHOVNIH, VERSKIH, KULTURNIH IN DRUGIH … S TEGA KRAJA, KAMOR SE JE SPET VRNILA KRALJICA MIRU, PROSIM, ROTIM, VSE NA NAŠI SLOVENSKI ZEMLJI, DA BI SE V TEH TAKO ODGOVORNIH ČASIH BOLJE MED SEBOJ RAZUMELI, VEČ DOGOVARJALI, BOLJ MED SEBOJ SODELOVALI, SAJ LAHKO SAMO V TAKEM MIRU ZGRADIMO LEPŠO PRIHODNOST.” (Družina 6.9. 1992, št. 34)